IV etapa – Krnica – Kurji vrh
Zelena divjina na domačem igrišču


 

Jutranji start naju tokrat vodi blago poševno navzdol. Včeraj sva bila nekoliko preveč pridna in verjetno je prava potka pod nama. Kmalu res zaslediva nekaj, kar bi bilo lahko podobno potki, ko pa za tem naletiva spet na možica in PP oznako, je prava odločitev potrjena. Brez kakih problemov se prikobacava čez Lipni in Kačji graben do „lapornih skladov“, kjer na najino veliko veselje nekoliko curlja. Z malo iznajdljivosti imava kmalu zopet vseh 8 litrov plastenk polnih in sva pripravljena na nadaljevanje. Kolenogriz do pod stene Stržiča tudi nama ne prizanese, pod njim pa spet ni nobenega možica, ne oznake, ne vpisne knjige. Hodiva sem in tja, gledava po poličkah in za grmički, nič. Obupava in se odpraviva dalje, pa kmalu spet naletiva še na en pas skalovja in: 
„Juhej, možic, že drugi danes!“ ne more skriti navdušenja najstnica. Seveda, ženskega spola je, radovedna kot ženska in brskanje po sicer skromnih vpisih ji je v posebno veselje.  
Nadaljevanje do Rušnatega grabna se pa le malo zaplete, in že vsa opraskana in naveličana pretepanja z ruševjem se vanj zagledava z nekoliko vzvišene perspektive, kar seveda pomeni, da sva nekje zgrešila kak odcep na nižje stečine. Na kraj pameti nama ne pade, da bi se vračala v ponovne bitke z ruševjem, zato raje poizkušava najti pot naprej. Dvigneva se do vrha žlebu in se pod sabo zazreva v precej podrto grapo. Globalen pogled na to podrtijo je obupen, bolj podroben pa le pokaže sprejemljiv sestop. Tehnične težave po skalah nama načeloma ne delajo problemov, z nekoliko povečano previdnostjo zaradi krušljivosti pa tudi na ta sestop kmalu nariševa kljukico.  
Dela se že mrak, ko se nama po dokaj dolgi etapi pred očmi izriše velik previsen balvan v krnici pod Rigljico. Ni nama potrebno kaj dosti razmišljati, lokacijo v hipu vzameva za svoje prenočišče. Skočim še po vodo do mahastega studenčka in dan se v svoji popolnosti počasi zaključuje. 
„Moram te pohvaliti. Zelo suvereno se že znaš pretikati po brezpotju“, jo pohvalim. 
„Se pač učim od najboljšega.“ 
Uh, podlasica mala, tudi komplimente že obvlada! 
„Res? Potem ga pa prosim še meni predstavi, da se bom še jaz kaj naučil!“ 

<<= Nazaj     Naprej =>>